Mediterrana

Mali Lošinj

Lošinj je otok v zahodnem nizu Kvarnerskih otokov s površino 74m2 in 8134 prebivalcev. Od Cresa je ločen z 11m širokim umetnim kanalom čez katerega je speljan premični most. Na severu se dviga Osorščica (najvišji vrh je Talevrina s 588m). V južnem delu je najvišji vrh Grgoščak (243m).
Otok ima blago klimo in zimzeleno vegetacijo. Povprečna zimska temperatura je 7,30C. Letna količina padavin je 1008mm (največ padavin je jeseni)

Nekoč poznan po pomorstvu in ladjedelništvu, postane Lošinj v 19 stoletju otok na katerem se turizem intenzivno razvija. Leta 1892 sta mesti Mali in Veli Lošinj proglašena za klimatski mesti. Poleg turizma velik del gospodarske dejavnosti zavzemata ladjedelništvo in ribolov. Središče otoka je Mali Lošinj, ki je izvozno pristanišče za promet lošinjskih naselij. Po otoku teče regionalna prometnica, povezan pa je tudi trajektno z Rijeko, Zadrom in Krkom. Na Lošinju je tudi letališče.

Otok je naseljen od praveka. V antičnem času so Lošinj in Cres imenovali Apsirtides. Na nekaj mestih so ostanki rimskih vil. Do današnjega časa se je ohranilo tudi nekaj eremitskih ncerkvic(sv.Lovreč, sv. Jakov). Leta 1845 je otok priključen k Hrvaški.